Ustvarjalnost življenja

9. 1. 2019
Si se že kdaj povabil, povabila v v ustvarjalno življenje?

Ustvarjalnost ne zajema le umetniškega ustvarjanja, s čimer ustvarjalnost največkrat povezujemo (npr. risanje, oblikovanje, glasba, fotografija, ples), ampak zaobjema mnogo širši pogled na ta pojem. Ustvarjalnost pomeni KREACIJO v najširšem pomenu. Naša življenja, naše izkušnje, naša srečanja si ustvarjamo sami. Prav tako ustvarjamo svoje misli in zamisli, svoja čustva, svoje odnose. Ustvarjamo vsak posamezen trenutek svojega življenja. Zato smo vsi USTVARJALCI, KREATORJI.

Vsak od nas je že doživel kaj neprijetnega, če že ne groznega. Kakšen je navadno človekov odziv? Telo se nam zakrči, amigdala se odzove v hipu, saj nas hoče pred neprijetnostjo, za katero a priori sklepa, da je smrtno nevarna (njena naloga je tukaj in takoj obraniti življenje), zaščititi. Ob strahu zato naroči telesu, naj hitro vdihne (da v najkrajšem času telesu dovedemo maksimalno količino kisika), razpre oči (da se naše vidno polje poveča in izostri), poveča hitrost bitja srca (da se kri v najkrajšem času prečrpa v potrebne dela telesa, ki nas bodo branili s tekom, udarcem ali čim takim), odvzame glas (da se sovražniku ne izdamo) ali ga spusti iz nas s krikom (da sovražnika prestraši in odžene). Naše izkušnje v današnjem času največkrat niso smrtno nevarne, so pa kljub temu stresne. V takih primerih bodo tako drastični telesni odzivi verjetno nepotrebni, telo se da natrenirati, da ostane mirno, za kar je potreben ‘trezen razmislek’.

Ta trezen razmislek je delo našega uma, našega razuma. Močan in dober razum se razvije ob prejemanju čim več pravilnih informacij v naš sistem. Tako pridobimo veliko nevronskih povezav v možganih, ki nam ob stresnih trenutkih pomagajo odreagirati umirjeno; vse se zgodi kot na avtopilotu, njegova značilnost je samodejno delovanje. To nam v našem življenju zelo koristi: ni nam potrebno razmišljati o tem, da moramo dihati, kako si bomo umili zobe (tudi, ko še napol spimo!), kako se bom oblekli, kako bomo uporabljali fen, pisalo, štedilnik, računalnik, avto.

Avtopilot pa ni samo koristen; zna nas uspavati in nam izklopiti pomembne sposobnosti, da jih enostavno nehamo uporabljati in razvijati. Tako se na poti skozi življenje zgodi, da se o skoraj ničemer več ne sprašujemo. Zapademo v rutino, sisteme, se predamo. Zase in za svoje želje se ne znamo več potegovati; postanemo apatični. V najboljšem primeru se odzovemo z jezo ali kakšnim drugim neprimernim odzivom in tako povzročamo nelagodje sebi in drugim; začnemo se počutiti žrtve zunanjih okoliščin.

Ali bi se dalo odzvati drugače? Če zelo dobro pomislimo ali si zelo nalahno prisluhnemo, se v nas skriva bogastvo neizkoriščenih idej. Kako pristopiti k reševanju svojih osebnih težav ustvarjalno? Poglejmo primer: nekdo ne more in ne more dokončati študija. Navaden odziv bi bil izogibanje tej temi v pogovorih, ob soočenju s seboj ali drugimi, odlašanje. Nadaljevalo bi se z obtoževanjem sistema, fakultete, profesorja, prijateljev, družinskih razmer, pomanjanja denarja ali časa, težkega otroštva. To lahko traja v nedogled in v nedogled se premika tudi datum zaključka. Imamo pa drugo možnost: najprej pogledati, kaj nas ustavlja (vse prej našteto) in to predelati, nato pa ubrati kreativno pot. Ena izmed njih bi lahko bila takšna: pregledati časovnico (koliko časa zares potrebujem za izvedbo naloge) in se poigrati − zamislimo si lahko, da smo bili povabljeni na igralsko avdicijo, za pripravo nanjo imamo toliko in toliko časa. Za ta čas se sami pri sebi prelevimo v drugo osebo, prevzamemo nase drugačno vlogo, postanemo igralec, igralka. Ko se z vizualizacijo srčno potopimo v to vlogo (igrali bomo pravkar diplomirano osebo, ki jo že čaka služba), se nekaj ur na dan poskušamo v to osebo tako vživeti, da v telesu začutimo njene lastnosti. Lahko se celo drugače oblačimo, si pobarvamo lase, uporabljamo točno določen parfum − te spremembe so lahko zelo minimalne, tako da le mi vemo zanje. Ko se bomo vedli tako, se bo najverjetne zgodilo, da se bomo počutili drugače, zmagovalno, kar nas bo lažje pripeljalo do želenega rezultata. Seveda je naš uspeh odvisen od tega, kako blizu nam je izbrana vrsta igre, koliko bomo v njej vztrajali in kako se bomo ob tem počutili. A če bomo vztrajali, se znajo zgoditi čudeži.

Obstaja še vrsta drugih tehnik in načinov, kako prelisičiti svojega avtopilota:

  • spraševanje o tem, kako ustvarjalno oz. kreativno pristopati k izzivom življenja,
  • iskanje isker, ki hranijo našo ustvarjalnost,
  • raziskovanje različnih in kontrastnih pogledov na stvari,
  • spodbujanje samega sebe k ustvarjanju in udejanjanju idej,
  • izstopanje iz ustaljenih modelov in sistemov,
  • preizpraševanje do obisti o vsem obstoječem in o smislu vsega,
  • pogumno spreminjanje svojih miselnih vzorcev,
  • ustvarjalno gnetenje tega, kar je težavno, v nekaj novega in iskanje darov znotraj težav,
  • nadomeščanje strahu z radovednostjo in z vprašanji, kaj je še lahko mogoče,
  • dodajte svoje!

Ustvarjalnost je tista, ki bogati naše izkušnje. In le iz bogatih izkušenj raste bogato življenje. Povprečen človek zase ne misli, da je ustvarjalen, ker so ga v to prepričali drugi, ponavadi že zelo zgodaj v življenju. Vredno je potruditi se najti ta davno pozabljeni zaklad in ga vplesti v vsakdanje življenje.