Slovenika

20. 5. 2019

Pred več kot desetimi leti sem bila na prvem seminarju, ki ga je priredil NUK na temo zakona o obveznem izvodu, tokrat sem se vrnila v ‘šolske’ klopi in spet izvedela marsikaj novega. Za navadne smrtnike se sliši kar čudno, a gre za pomembno reč. Gre za sloveniko, našo slovensko pisno dediščino in njeno ohranjanje. 

“Slovenika je temeljna nacionalna zbirka pisne dediščine slovenskega naroda. Vključuje vsa dela, ki so bila založena ali natisnjena v Sloveniji, se nanašajo na Slovenijo, so napisana v slovenskem jeziku oziroma so jih napisali slovenski avtorji. Zbirka slovenike ima status kulturnega spomenika, njeno hranjenje pa je osrednja naloga nacionalne knjižnice.” (NUK: https://www.nuk.uni-lj.si/viri/knjiznicna-zbirka-nuk)

Vsi udeleženci smo prejeli res lepo knjigo, ki predstavlja vse izdane bibilije našega prostora.

Oblikovalci in oblikovalke se redno srečujemo s pojmom, kot je CIP. Gre za zapis (ponavadi ga najdemo na strani s kolofonom in se nahaja v okvirčku) in ga praviloma ima prav vsaka knjiga. CIP (cataloguing-in-publication) je akronim za kataložni zapis o publikaciji. Pripravljen je še pred izidom publikacije v skladu z mednarodnimi pravili za katalogizacijo, vsebuje bibliografski opis in večino elementov za dostop v knjižničnem katalogu. Skupaj s CIP-om knjiga pridobi tudi mednarodno ISBN številko, ki je unikatni identifikator publikacije, z njo pa oblikovalci izdelamo tudi črtno kodo publikacije.

Poleg CIP-a in ISBN številke obstaja še nekaj drugih vrst indikatorskih oznak, saj v sloveniko sodijo poleg knjig še druge publikacije; od cd-plošč, spletnih izdaj, e-knjig, revij, periodičnih izdaj, pa vse do koledarjev in brošur. Del slovenike so tudi publikacije, ki ponavadi nimajo CIP-a, na primer plakati, kartice, zemljevidi, glasbene partiture …

Vse to ureja že prej omenjeni Zakon o obveznem izvodu (ZOIPub), preko katerega poskuša naša država zbrati čim več našega gradiva, da bi se le-ta obdržal vsaj v arhivih. Praviloma je izdajatelj dolžan NUK-u izročiti po štiri izdane izvode − dva gresta v hranjenje v Maribor in dva v Ljubljano. Kadar gre za dela, ki so financirana ali sofinancirana iz javnih sredstev in presegajo naklado 150 izvodov, je ta številka višja; in sicer 16 izvodov, ki pa jih NUK razporedi še v nekaj drugih največjih slovenskih knjižnic.

Tokratni seminar, ki se je v NUK-u odvil na pobudo Društva oblikovalcev Slovenije v aprilu 2019, je ponudil res bogato paleto informacij s področja, o katerem na splošno (in ne samo oblikovalci) premalo vemo in če se vanje pogolobiš, naletiš na prave zaklade. S tem pa povečaš svojo senzibilnost in zavedanje na področju, ki je z našim oblikovalskim delom res tesno povezano. Mimogrede je seminar sovpadal z izvrstno razstavo Lepota knjige in razstavo plakatov študentov ALUO. Preko slednjih so bili predstavljeni zanimivi predlogi nove tipografije NUK-a.

Če ste ali boste kadarkoli napisali ali izdali knjigo ali podobno delo, vsekakor poskrbite, da bo vaše delo ohranjeno tudi uradno, saj bo tako za vse čase na voljo ne samo nam, ampak tudi našim zanamcem. Prav je tudi tako prispevati v našo skupno kulturno dediščino.